Vodnik

Priročnik o vitki organizaciji laboratorija

Vodnik

V tem praktičnem priročniku je na kratko opisanih devet korakov do vitke organizacije in njihova vloga pri vzdrževanju vitke organizacije v laboratoriju, in sicer z združevanjem dobrih praks z inovativnimi tehnološkimi rešitvami.

Devet korakov do vitke organizacije laboratorija. Prenos brezplačnega priročnika

Kaj je vitka organizacija laboratorija?

Izraz »vitko« so leta 1990 skovali raziskovalci na inštitutu MIT, ki so preučevali izjemno uspešen proizvodni sistem družbe Toyota. Od takrat so številni sektorji prevzeli miselnost in uvedbo načel vitke proizvodnje, da bi preprečili napake, zmanjšali število zakasnitev, znižali stroške in izboljšali splošno kakovost izdelka ali storitve. V tem priročniku je opisano, kako lahko vzdržujete načelo vitke proizvodnje v laboratoriju z izmenjavo stališč in dobrih praks, vključno z inovativnimi tehnološkimi rešitvami, ki so povzeta v devetih korakih.
 

Devet korakov do vitke organizacije laboratorija

  • Vzdrževanje
  • Opredelitev toka dodane vrednosti
  • Delovna obremenitev
  • Potek dela v laboratoriju
  • Nadzor učinkovitosti
  • Oprema
  • Spretnosti in znanja laboratorijskega osebja
  • Laboratorijske kemikalije/pomožne snovi
  • Dejavnosti CIP

Prenesite naš priročnik o vitki organizaciji laboratorija zdaj in preberite, kako lahko s temi devetimi koraki do vitke organizacije laboratorija izboljšate in ohranite učinkovitost ter produktivnost v svojem laboratoriju.

Predstavitev vitke organizacije laboratorija

Uspešna uvedba »vitke proizvodnje« na več področjih je številna podjetja prepričala k uvedbi tega modela tudi v laboratorije. Laboratoriji se v primerjavi s proizvodnimi okolji soočajo z drugačnimi izzivi. Večina ključnih načel tradicionalne vitke proizvodnje je sicer še vedno uporabljenih, vendar pa je v laboratorije treba uvesti številna edinstvena načela. 

Morebitne prednosti pristopa vitke organizacije laboratorija:

  • bolj opredeljeni, strukturirani in nadzorovani laboratorijski postopki, ki zagotavljajo bolj enotno in predvidljivo laboratorijsko učinkovitost,
  • znatno izboljšana storilnost,
  • krajši časi celotnih postopkov,
  • nižji stroški,
  • manj nedokončanih opravil,
  • večja stopnja uspešnosti že v prvem poskusu (RFT),
  • natančno razumevanje zmogljivosti laboratorija in potreb po virih,
  • večje opolnomočenje laboratorijskega osebja,
  • kultura proaktivnega nadzora učinkovitosti in nenehnega izboljševanja ter
  • boljše ravni storitev za stranke.
Slika: uspešnost je izmerjena s »čarobnim trikotnikom«. Uravnotežiti je treba tri vogale. K: kakovost, S: sredstva, Č: čas