Kalibracija UV Vis

Spektrofotometri UV/VIS Excellence so preizkušeni v skladu s postopki, opredeljenimi v Farmakopeji ZDA (USP43 NF38) in deseti izdaje Evropske farmakopeji (Ph. Eur.) . Preizkusi zajemajo naslednje parametre:

• Natančnost izračuna valovne dolžine
• Fotometrična natančnost
• Fotometrična ponovljivost
• Fotometrična linearnost*
• Razpršena svetloba
• Ločljivost

Pri preizkusih so zajeti tudi parametri, ki jih ne zahtevata niti Farmakopeja ZDA niti Evropska farmakopeja:

• Ponovljivost valovne dolžine
• Fotometrični šum
• Osnovna ravnost
• Fotometrično odstopanje

Celovitost preizkusov zagotavlja oceno vseh vidikov delovanja spektrofotometrov. Spektrofotometri UV7 Excellence izpolnjujejo stroge zahteve, ki so podrobneje opisane v nadaljevanju.

*Fotometrična linearnost v 43. izdaji ni več izrecno omenjena. Fotometrično natančnost je treba preizkusiti v predvidenem območju delovanja. Zato METTLER TOLEDO še vedno priporoča preskus fotometrične linearnosti.

Natančnost izračuna valovne dolžine ocenjuje sposobnost instrumenta za zanesljivo reproduciranje valovnih dolžin. Merjenje natančnosti valovne dolžine omogoča preverjanje, ali je prišlo do premikov ali neporavnanosti osi valovne dolžine.

Primerni referenčni materiali za določitev natančnosti izračuna valovne dolžine morajo prikazovati zašiljen in dobro razviden vrh krivulje. Za ta namen se pogosto uporablja raztopina holmijevega oksida.

Farmakopeja ZDA in Evropska farmakopeja navajata različna merila sprejemljivosti glede na uporabljene referenčne materiale in razpon valovnih dolžin. Za referenčne materiale tekočin veljajo naslednja merila:

Farmakopeja ZDA: ±1 nm pod 400 nm; ±2 nm nad 400 nm
Evropska farmakopeja: ±1 nm pod 400 nm; ±3 nm nad 400 nm

Skladno s Farmakopejo ZDA in Evropsko farmakopejo parametra natančnost ali ponovljivost izračuna valovne dolžine nista potrebna pri spektrofotometrih, ki delujejo na osnovi mikromrež. Ker pri instrumentih na osnovi mikromrež ni gibljivih delov, med meritvami ne prihaja do neporavnanosti.

Fotometrična natančnost je meritev sposobnosti instrumenta, da pravilno izmeri absorbanco in vrne vrednosti absorbance, ki so čim bližje dejanski vrednosti.

Fotometrično natančnost je mogoče določiti z meritvijo filtrov za trdne delce in tekočine s poznanimi vrednostmi koncentracije in absorbance ter primerjavo izmerjene absorbance z referenčnimi absorbančnimi vrednostmi.

Raztopina s 60 mg/l kalijevega dikromata (PDC) se uporablja v območju UV, medtem ko območje vidne svetlobe pokriva filter z nevtralno gostoto (ND) 0,5 A. Merila sprejemljivosti so pri obeh farmakopejah enaka in odvisna do stopnje absorbance referenčnega materiala.

PDC: ±0,010 A pod 1,0 A; ±1,0 % (0.010*A) )nad 1,0 A
ND: ±0,008 A pod 1,0 A; ±0,8 % (0.008*A) nad 1,0 A

Skladno s Farmakopejo ZDA in Evropsko farmakopejo parametra natančnost ali ponovljivost izračuna valovne dolžine nista potrebna pri spektrofotometrih, ki delujejo na osnovi mikromrež. Ker pri instrumentu na osnovi mikromrež ni gibljivih delov, med meritvami ne prihaja do neporavnanosti.

Fotometrična ponovljivost, ki je v Farmakopeji ZDA pravijo tudi fotometrična natančnost, določa sposobnost spektrofotometra, da v več meritvah vrne vrednosti absorbance na zanesljiv in ponovljiv način.

Za določanje fotometrične natančnosti se uporabljajo enaki referenčni materiali. Filtri se izmerijo šestkrat in za vse meritve se izračuna standardni odklon, na podlagi česar se oceni stopnja ponovljivosti.

Standardni odklon ne sme presegati 5 mA pod 1 A ali 0,5 % nad 1 A, ne glede na uporabljen referenčni material ali razpona valovne dolžine.

Opomba: Evropska farmakopeja ne zahteva fotometrične ponovljivosti

Fotometrična linearnost je meritev linearnosti izmerjenih vrednosti (npr. absorbance) kot funkcije naraščajoče koncentracije. To je zlasti pomembno pri kvantitativnih načinih uporabe.

Fotometrično linearnost je mogoče določiti z enakimi postopki in filtri, ki se uporabljajo za določanje fotometrične natančnosti, vendar pa se pri treh koncentracijah uporabljajo različni filtri, ki pokrivajo območje med 0 A in 2 A.

Farmakopeja ZDA in Evropska farmakopeja za fotometrično linearnost navajata različna merila sprejemljivosti:

Evropska farmakopeja: korelacijski koeficient R2 mora biti večji od 0,999.
Farmakopeja ZDA: izmerjene vrednosti pri vseh koncentracijah/filtrih morajo biti skladna z merili fotometrične natančnosti.

Razpršena svetloba je opredeljena kot svetloba, ki doseže detektor, kar ni del analize. To povzroči odstopanje pri pripadajočih valovnih dolžinah, vendar pa ne nastane zaradi vpliva izmerjenega vzorca. Zato razpršena svetloba spremeni absorbanco vzorca in rezultati zajemajo sistematsko napako.

Razpršena svetloba se določi z merjenjem filtra, ki odreže območje valovnih dolžin (t. i. cut-off filter) (vodno raztopino kalijevega klorida), pri čemer se uporablja tako metoda merjenja pri specifični valovni dolžini (SWM) kot metoda merjenja z razmerjem filtracije raztopine (SFRM).

Merila sprejemljivosti, ki jih navajata Farmakopeja ZDA in Evropska farmakopeja za kalijev klorid (KCl), so:

SWM: Amax ≥ 2,0 A
SFRM: Amax ≥ 0,7 A

Ločljivost opredeljuje ločljivost spektrofotometra UV Vis in njegovo sposobnost prikaza sosednjih struktur v spektru.

Ločljivost določamo z merjenjem raztopine toluena v n-heksanu. Za oceno ločljivosti se uporablja najmanjša in največja absorpcija zašiljenega in dobro razvidnega vrha krivulje.

Farmakopeja ZDA navaja, da mora razmerje med najmanjšo in največjo absorbanco za zagotavljanje zadostne ločljivosti pri ustreznih valovnih dolžinah 267 in 269 nm presegati količnik 1,3, merila sprejemljivosti v okviru Evropske farmakopeje pa so navedena v posamezni monografiji.

Za razliko od spektrofotometrov UV Vis, ki uporabljajo optično branje, instrumenti na osnovi mikromrež nimajo fizične reže, ki mehansko določa pasovno širino spektra (SBW) instrumenta. Enakovredno pasovno širino spektra (SBW) instrumenta na osnovi mikromrež je mogoče izračunati na podlagi ločljivosti instrumenta.
Na primer, ločljivost spektrofotometra UV7 Excellence je ≥ 1,9, kar ustreza pasovni širini spektra (SBW) ≤ 1,0 nm.

Zgoraj opredeljene preizkuse je mogoče izvesti ročno ali samodejno, vendar pa pri ročnih metodah obstaja tveganje za padec natančnosti. Ročni delovni postopki vzamejo dosti časa in pri njih pogosto prihaja do napak. Samodejno preverjanje delovanja zagotavlja naslednje prednosti:

• Hitrejši rezultati s sledljivostjo dokumentacije in potrjevanjem rezultatov.
• Mogoče se je izogniti napakam pri izvajanju delovnih postopkov in prepisovanju podatkov, preizkusov pa ni treba ponavljati.
• Skladnost s standardi za celovitost podatkov. To je velika prednost v zvezi z upravljanjem podatkov, ki je v skladna s predpisi agencije FDA.
• Hitro povračilo naložbe zaradi izboljšane storilnosti in večje varnosti.

Glavni cilj farmacevtskih proizvajalcev in njihovih dobaviteljev je zagotavljanje skladnosti s predpisi. Skladno z dobrimi proizvodnimi praksami (GMP) je treba preverjati proizvodne procese in analitične metode, ob hkratni kvalifikaciji opreme, ki se uporablja za proizvodnjo in nadzor kakovosti.

Da bi strankam zagotavljala podporo pri izpolnjevanju zahtev v zvezi s skladnostjo, podjetje METTLER TOLEDO za spektrofotometre Excellence UV/VIS ponuja rešitev EQPac. EQPac je rešitev za storitve, ki je posebej zasnovana za odpravljanje težav v zvezi s skladnostjo v sodobnem zahtevnem regulatornem okolju. Zagotavlja v celoti dokumentirano storitev strokovne namestitve in kvalifikacij na mestu samem, s katero zagotavlja skladnost s predpisi in zanesljivo delovanje.

Več o storitvi za kvalifikacijo opreme in naši storitvi kalibracije spektrofotometrov UV/VIS.