Sladka, vendar brez sladkorja, z dolgotrajnim okusom in ustrezno strukturo. Da bi ustvarili popolno žvečilko, potrebujete butilno gumo, arome, sladila in potrebno strokovno znanje. Obvezna oprema so tudi izdelki podjetja METTLER TOLEDO.
Švicarski proizvajalec sladkarij Chocolat Frey ne proizvaja samo čokolade. Pred štiridesetimi leti je proizvodnja žvečilk predstavljala kar drugi največji segment v njegovem poslovanju. Danes je z letno proizvodnjo v višini 5.000 ton eden največjih dobaviteljev v Evropi. Velik delež žvečilk, pribl. 80 %, je izdelan za izvoz. Preostanek je dobavljen na police švicarske verige supermarketov Migros.
Vzpon žvečilke
Žvečilka je obstajala že dolgo pred tem, ko so se v supermarketih pojavili prvi lističi zelene mete, cimeta ali divje češnje. Naši predniki so žvečilko dojemali kot poživilo in zdravilo. Med izkopavanji koliščarskih naselbin iz neolitskega obdobja so arheologi v Zürichu odkrili dva primerka »žvečilke«, narejene iz brezove smole, v katerih je bil jasno razviden odtis zobovja. Osnova žvečilnega gumija iz brezovega lubja vsebuje betulin – snov, ki ima protivnetne, protibakterijske in narkotične lastnosti. Z drugimi besedami: žvečilka je lajšala bolečine in prispevala k hitrejšemu zdravljenju.
Danes ljudje žvečimo žvečilke, da bi si osvežili dah, zmanjšali tveganje za gnitje zob ali preprosto za krajšanje časa. Toda kaj naredi žvečilko najboljšo? »Žvečenje žvečilke je v bistvu zelo čutno doživetje,« pojasnjuje Robert Tylla, ki je odgovoren za zagotavljanje kakovosti v laboratoriju podjetja Chocolat Frey. »Kakšna je na pogled, je lepo posuta s sladkorjem, zaslišite pokljanje, ko vanjo prvič ugriznete? Kakšna je okus na začetku?« Žvečilke, ki jih proizvaja podjetje Chocolat Frey, so na primer na voljo v številnih okusih, od svežega (zelena meta) do kiselkastega (različne vrste sadja) in intenzivnega (za svež dah). Žvečilka svoj okus ohrani približno pet minut; nato pristane v smeteh ali kot nerazgradljiv odpadek na pločniku.
Nadzor kakovosti
Vsak nov okus žvečilke mora opraviti okušalne preizkuse, ki jih izvaja oddelek za razvoj. Sledi kemijska analiza. Da bi zagotovili dosledno kakovost, Robert Tylla in njegova ekipa v laboratoriju preizkusijo vsak nov izdelek: »Pregledamo sestavine in se prepričamo, da se ujemajo z recepturo.« Dosledna raven kakovosti je bistvena za zagotovitev vedno enakega okusa žvečilke. Vendar pa to ni edini razlog za tako stroge preglede. »Tudi s pravnega vidika mora žvečilka vsebovati natanko to, kar je navedeno na etiketi. Informacije na embalaži morajo biti pravilne,« pojasnjuje strokovnjak.
Preizkušanje poteka en do dva dneva za vsak okus žvečilke ter vključuje določanje vsebnosti vode z uporabo titratorja Karl Fischer (KFT) podjetja METTLER TOLEDO. »Če je v izdelku prisotna voda, vedno obstaja nevarnost rasti bakterij. Žvečilka tako skoraj ne sme vsebovati vode,« poudarja Robert Tylla. Da bi preverili vsebnost vode s titratorjem Karl Fischer, žvečilko čez noč postavijo v zamrzovalnik. Nato jo zmeljejo v zrnat material, pomešajo z raztopino reagenta v titratorju KFT in titrirajo. »V idealnem primeru analiza pokaže, da izdelek skoraj ne vsebuje vode,« pojasnjuje Robert Tylla. Če v izdelku nepričakovano najdejo vodo, mora proizvodna ekipa ugotoviti, katera surovina je krivec za vodo v izdelku.
Karl Fischer in podjetje METTLER TOLEDO
Metodo Karla Fischerja je leta 1935 razvil nemški kemik Karl Fischer. Danes je najbolj razširjena metoda titracije, ki se uporablja po svetu. Nobena druga metoda vsebnosti vode ne določa hitreje in natančneje. Podjetje METTLER TOLEDO že skoraj 40 let razvija titratorje Karl Fischer in je na tem področju predstavilo že nekaj vodilnih inovacij. »Danes so naše naprave med najnatančnejšimi na trgu,« s ponosom pove Lukas Candreia, vodja oddelka za titracijo.
Titratorji Karl Fischer se poleg živilske industrije uporabljajo tudi na številnih drugih področjih – kot sta farmacevtska in kemična industrija. Uporabniki cenijo zlasti njihovo preprosto in varno uporabo ter njihovo natančnost. »Kemikalije, ki so potrebne za titracijo po metodi Karl Fischer, so izdelane na osnovi metanola in so toksične. Uporabniki tako ne smejo priti v stik z njimi,« pove Lukas Candreia. Titrator Karl Fischer to težavo reši s sistemom za upravljanje s topili. Ta komponenta je vgrajena v napravo ter omogoča samodejno polnjenje, praznjenje in menjavo topil.
Pred uporabo samodejnega titratorja Karl Fischer se je titracija izvajala ročno s stekleno bireto. »V Švici so to metodo uporabljali še dolgo v 80. leta 20. stoletja. V manj razvitih državah pa jo včasih še vedno uporabljajo,« pove Lukas Candreia. Vendar pa je ta metoda veliko manj natančna – poleg tega pa tudi manj varna za uporabnika. Tako je uporaba oprema cenejša, kot pravi Lukas Candreia: »Reagenti, ki so potrebni za postopek, so zelo dragi. Titratorji KFT porabijo približno dva mililitra na titracijo. Ročna metoda pa veliko več. Kar prihranite s tem, ko naprave ne kupite, porabite za nakup kemikalij. Druga alternativna možnost je, da kupite kemikalije slabše kakovosti, vendar pa bo rezultat zelo nenatančen. Za zanesljive rezultate potrebujete pravo opremo.«
To mnenje so z vami delili strokovnjaki za zagotavljanje kakovosti v podjetju Chocolat Frey. Od leta 2008 titrator KFT modela DL38 dobro služi laboratoriju in zagotavlja, da ima priljubljena žvečilka tudi jutri tako dober okus, kot ga ima danes.
