Živalski vrt v Zürichu za tehtanje svojih slonov uporablja ploščad za tehtanje METTLER TOLEDO, zasnovano po meri. Tehtnica je že opravila ključni preizkus, saj je osebju uspelo stehtati vse živali. Kljub temu so živali še vedno nekoliko nezaupljive, ko se ploščad nad obremenilnimi celicami premakne za nekaj milimetrov.
Nova ograda za slone obsega več kot 10.000 kvadratnih metrov.
Avtorske pravice: Zoo Zürich/Schietsch Architekten GmbH
Sloni v živalskem vrtu v Zürichu so varno prispeli v svoj novi dom na površini 10.000 kvadratnih metrov. Družba METTLER TOLEDO pri selitvi ni sodelovala, sodelovala pa je pri tehtanju. Živali so se z napravo – tehtnico s terminalom za tehtanje IND560 in celicami PDX – prvič srečale v prostorni zaprti hali.
Slonova teža se vse življenje spreminja in je pomemben pokazatelj njegovega zdravja. Sive velikane so doslej tehtali vsaka dva meseca, vendar so uporabljali manjšo tehtnico. »Med tehtanjem smo morali paziti, da so sloni na tehtnici stali z vsemi štirimi nogami,« pravi višji skrbnik v živalskem vrtu v Zürichu Robert Zingg. Vendar pa v novih ogradah živali nočemo siliti k ničemer. Sloni zdaj živijo kot v pravi divjini. Iz tega razloga so bile tehtnice nameščene v prehod med notranjo in zunanjo površino. Tako lahko skrbniki preprosto tehtajo slone vsak teden, kot je bilo načrtovano. »Živali želimo redno tehtati, s čimer si zagotovimo dober nadzor nad njihovo težo,« pravi Zingg.
Po uspešnem tehtanju slonji samec Maksi pohrusta piškot kar iz skrbnikovih rok.
Inženirji iz družbe METTLER TOLEDO nameščajo obremenilne celice.
Ogromna konstrukcija Postopek, tj. od začetnega stika z nami do namestitve štirih celic PDX, je bil zahteven in je trajal kar štiri leta. Družba METTLER TOLEDO je morala odgovornega prodajnega svetovalca Stefana Büchija prepričati, da je hitro opustil misel na tehtnice za tovorna vozila, ki so bile prvotna zamisel. Čiščenje takšnih tehtnic bi bilo močno prezahtevno. Ravno tako ni bila sprejeta zamisel o modulu za tehtanje PinMount, saj bi se vanj najbrž zapletalo preveč slame. Na koncu je padla odločitev za preprosto obremenilno celico.
Tehtnica je obdana z ograjeno površino. Če želijo skrbniki stehtati debelokožca, ga spustijo v ogrado, v kateri je tehtnica, in zaprejo ograjo. »Slonu na tehtnici ni treba stati povsem mirno. Nihanja zaradi premikanja živali lahko izločimo,« pove Büchi. Tudi če mora slon stati povsem mirno, na primer med veterinarsko oskrbo, to ne predstavlja težave. Na tej ograjeni površini, imenovani tudi »objemalo«, lahko slona s premikanjem stranske ograje zadržimo na manjši površini. Življenje v razmerah, ki spominjajo na divjino, včasih zahteva kompleksnejše okolje.
Pravo mesto za nadzor telesne teže in veterinarsko oskrbo.
Še zadnji korak, preden bo živalski vrt v Zürichu lahko tehtal slone brez zadržkov.
Celice PDX pa so po drugi strani preproste za uporabo. Zagotavljajo izjemno zanesljive rezultate, so trpežne in preproste za vzdrževanje. Vse štiri celice so med sabo povezane prek robustnega omrežja CAN. Obremenilne celice, kabli in priključki so vodotesni. »Teoretično jih tudi poplava ne bi poškodovala,« pravi Büchi. Skrbniki terminal za tehtanje ob tehtnici uporabljajo za odčitavanje teže azijskih slonov, ki tehtajo tudi do šest ton. Doslej je imel živalski vrt z uporabo tehtnice zelo pozitivne izkušnje. Žal pa plošča nad obremenilnimi celicami pri slonih ni najbolj priljubljena, čeprav ji konstrukcija omogoča premikanje zgolj za nekaj milimetrov.
Težka kategorija
Nekega oblačnega februarskega dne leta 2014 je bila tehtnica predana v uporabo. Ko se je slonji park junija uradno odprl, obiskovalci živalskega vrta s tehtnico niso prišli v stik. V ta namen so na območje za obiskovalce namestili zaslon, ki prikazuje trenutno težo debelokožcev. Ko je slonji samec Maksi pred kratkim stopil na tehtnico, je ta pokazala 5,6 tone – tj. povsem normalno težo. Tudi teža samic ne odstopa od običajne. V živalskem vrtu sloni vsak dan pojedo od 2 do 4 kg otrobov, od 10 do 15 kg korenja, jabolk in krmne pese ter približno 2 kg krmnih peletov in 15 kg sena.